O MENI


Za njene kreacije je značilna izvirnost, funkcionalnost, brezhibna izvedba, velik smisel za detajl in harmonijo med obliko in vzorcem ter materialom, ki ga pri tem uporablja. Harmonija z naravo in človekom je pri njenih delih izrazito opazna. V njih se čuti visoka zavest in odgovornost oblikovalke, da bi dosegla najvišje možne cilje v smislu kvalitetnega oblikovanja in perfekcije.
Stanislava Blatnik se je skozi celoten študij izkazovala kot izjemno nadarjena in ustvarjalna študentka z velikim delovnim elanom in visoko občutljivostjo. Je trenutno ena najbolj nadarjenih in obetavnih modnih oblikovalk v Sloveniji

prof. Darko Slavec,
akademski slikar specialist in grafik specialist

(iz strokovnega priporočila za pridobitev statusa svobodne oblikovalke modnih oblačil in dodatkov,
Ljubljana, 2000)


Oblikovalka iz Slovenj Gradca je eno najvidnejših slovenskih modnih imen. Že dobro desetletje ustvarja obleke, ki jih nosijo največje slovenske zvezdnice.

Za Stanko je v modi največji izziv združevanje nezdružljivega. Tako je tudi pri ustvarjanju oblek za miss, femme fatale in druge priložnosti. Njene obleke jemljejo dih, z njimi osvaja številne nagrade.

Andreja Comino,
novinarka

“Najboljša je kreacija Stanke Blatnik”
(razglasitev zmagovalne kreacije za Femme Fatale 2008 v reviji Lady, 2009)


Meni je Stanka super oblikovalka zato, ker je zelo osebna in te želi najprej spoznati, da ima potem predstavo o tebi in idejo o tem, kakšna obleka bi ti pristajala oziroma kakšna bo tebi všeč.

Mateja Jamnik,
znanstvenica, nominiranka za Slovenko leta 2008

“Ideje zanimivih Slovencev za novoletno darilo”
(predgovor k izboru na spletnem portalu Dom in stil, 2010)


Njena vztrajnost in iskanje vedno novih izzivov se ne kaže le v modi, temveč tudi v strasti do potovanj, četudi je potrebno prevoziti tisoče kilometrov po Avstraliji, Tasmaniji ali Novi Zelandiji ali pa se povzpeti na očake v Nepalu ali Peruju. Ob tem ujame v fotografski objektiv drobne žlahtne popotniške detajle. Prav ta izostren čut in oko za prefinjene detajle so tudi posebnost njenih izjemnih unikatnih kreacij.

Maja Čebulj,
profesorica pedagogike in sociologije, publicistka

“V modi je treba biti korak pred časom”
(portret oblikovalke v modni izdaji priloge Večera in Primorskih Novic Bonbon, 2010)


Modni performans, ki ga je v nabito polnem avditoriju graščine Rotenturn izpeljala modna oblikovalka mag. Stanka Blatnik z gosti, je bil brez primere. Takšne prireditve na Koroškem še ni bilo in tu za ta zapis ni bilo kaj izbirati ali primerjati. Stanka Blatnik, ki je že dvakrat zmagala na natečaju slovenskih oblikovalcev za miss Slovenije, je tokrat domiselno uporabila organizacijske sposobnosti in hkrati prikazala širok izbor svoje ustvarjalnosti. Vseh nastopajočih je bilo čez štirideset, obiskovalcev pa več kot na koncertu ljubljanskih simfonikov.

Blaž Prapotnik,
grafični urednik, publicist

“Zasebna zbirka kulturnih dogodkov na Koroškem”
(o samostojnem performansu z gosti v graščini Rotenturn v biltenu Kluba Korošcev Ljubljana, 2003)


Pogumno je prestopila mejo med modo in oblikovanjem, ki želi biti več kot le trendovski način – modus – kako in kaj nositi.

Šlo je za likovno doživetje med estetiko gledališke predstave v smislu scenskih in koreografskih rešitev. Tekstilije so postale na mladih telesih druga koža, transformirale so se v živo tkivo in pred seboj smo doživljali mit o nimfi Dafne, ki se spreminja v drevo. Tudi sicer se je performance zdel baročno poln, a hkrati subtilen in krhek kot slavna Berninijeva skulptura (Aplon in Dafne, 1621) iz žlahtnega belega marmorja. Tako kot je kipar zmogel v kamnu upodobiti nemir prestrašene nimfe, je tudi Stanka Blatnik ujela utripanje teles in tekstilne “kože”.

Performance Stanke Blatnik ni bil doživetje modnega ali unikatnega oblikovanja, temveč je bil več. Bil je likovni dogodek, vreden prostora, kjer se srečujemo z umetnostjo.

Milena Zlatar,
umetnostna zgodovinarka

“Performance – likovni dogodek”
(o samostojnem performansu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v reviji Odsevanja, 1999)


Na Trgu svobode v Slovenj Gradcu je Atelje SB Fashion, kjer dan za dnem kreira oblačila po meri »telesa in duha« modna oblikovalka par excellence. Mag. Stanka Blatnik Blagotinšek je nesporno eno največjih imen slovenskega modnega oblikovanja.

Niko R. Kolar,
urednik in publicist

“Popotnica tistemu, kar je zapisano, pa tistemu, kar ni”
(poglavje v Slovenjegraški knjigi, 2014)


Stanka je umetnica v oblikovanju eksperimentalnih oblačil in uporabnega oblačenja. Rdeča nit oblačil je prepoznavnost, ki se kaže v eksperimentih preseganja znanega. Kot svila v kombinaciji z jeansom. Videti je, da Stanka celo samo sebe preseneča in se igra – s strukturami, barvami in natančnimi modelacijami, ki pripeljejo do novih izrazov, ki jih ne načrtuje. Poleg tega pa je mojstrica igle, kar pomeni, da vse izdelke tudi sama sešije. Elementi njenih oblačil so odrski, ampak ko jih vtke v majico, je ta še vedno majica. Majica Stanke Blatnik.

Maja Šušteršič,
urednica

“Predstavljamo vam oblikovalko Stanko Blatnik”
(predstavitev v strokovni reviji za tekstil Modes, 1998)


Da bo moda postala njen poklic, ni načrtovala. Zgodilo se je spontano. V svet visoke mode si je odprla vrata z zmago na enem od natečajev, na katerem je skreirala zmagovalno obleko za Miss Slovenije. Pri svojem delu ni samo estet, ampak pogosto tudi psiholog.

Mateja Kotnik,
novinarka

“Ugledne gostje o možnostih in priložnostih žensk”
(članek o vsebini okrogle mize Ženskega foruma v časopisu Nedelo, 2016)


Modna oblikovalka Stanka Blatnik Blagotinšek se je specializirala za oblačila po meri, ki so prilagojena posameznikovi osebnosti in telesnim značilnostim. Sicer pa ima Stanka svoj zaščitni znak, po katerem je prepoznavna, vzorčenje oblačil, ki se je začelo kot eksperiment že v študijskih letih in je ostalo prepoznavno do danes. Z vzorčenjem poudarja posamezne dele postave in zakriva pomanjkljivosti, preusmerja pozornost ali se preprosto poigrava z barvami.

Petra Kancler,
novinarka in modna poznavalka

“Ne bodite sužnje modnih smernic”
(članek v časopisu Nedeljske novice, 2012)

PONUDBA

  • Osebno modno svetovanje
  • Oblikovanje celostnega stila
  • Oblikovanje imidž oblačil za skupine in podjetja
  • Oblačila za glasbenike, glasbene skupine in nastopajoče
  • Organizacija modnih revij
  • Ženske večerne obleke
  • Maturantske obleke
  • Poročne obleke in poročni dodatki
  • Oblačila za poročne priče, svatinje in družice
  • Obleke za valeto, birmo in obhajilo
  • Svečana in slavnostna oblačila
  • Oblačila za nosečnice in mlade mamice
  • Ženski dvo ali večdelni kompleti in kostimi
  • Obleke in kompleti za močnejše postave
  • Oblačila za nizke in visoke postave

ATELJE

Trg svobode 1, 2380 Slovenj Gradec

KULTURA OBLAČENJA V SLOVENSKEM PROSTORU

Magistrsko delo

IZVLEČEK

Magistrsko diplomsko delo je nastalo iz težnje po strokovnem pisanju in (kritičnem) vrednotenju modnega oblikovanja. Le-to je v slovenskem prostoru redko, v glavnem pa naravnano v prid aktualnosti medijev samih.

Prvi del magistrske naloge obravnava kulturo oblačenja s psihološkega in sociološkega vidika. Raziskuje človekovo osebnost in kulturo ter pojme, kot so individualnost, pripadnost, sporočilnost, izražanje in originalnost v oblačenju. Podaja teorijo oblikovanja oblačil.

Sledi kratek psihološki oris slovenskega naroda, ki pojasnjuje stanje v naši kulturni zavesti in zgodovinski razvoj, iz katerega izhaja naša značilna težnja po neizstopanju.

Osrednji del naloge se nanaša na razvoj mode v Sloveniji v zadnjih desetletjih. Združuje informacije o razvoju slovenske tekstilne industrije in oblikovanja. Omogoča jasnejši vpogled v pretekle načine organiziranja in delovanja množične tekstilne industrije v Sloveniji ter primerjavo z današnjo situacijo, ko se panoga nahaja v krizni situaciji brez razvitega modnega sistema. Naloga obravnava tako industrijske modne oblikovalce, ki delajo za tekstilno industrijo in strogo znotraj nje, pod njenim imenom, kot tudi samostojne in svobodne ustvarjalce. Izpostavlja najvidnejša imena slovenskega modnega oblikovanja v zadnjih desetletjih. Posebno pozornost posveča delu in priložnostim predstavitve mladih modnih oblikovalcev.

Naposled nastopijo mediji, ki imajo na modo in vrednotenje modnega oblikovanja največji vpliv. Problematika se nanaša predvsem na slovenski revijalni in modni tisk, dnevno časopisje, televizijo in internet.

V sklepnem delu naloge se ukvarjam z lastno problematiko oblikovanja oblačil; od eksperimentalnih kreacij, prek raziskovanja človekove osebnosti, individualnosti in pojma originalnosti, pa do oblikovanja uporabnih oblačil.

Tisto, čemur posvečam svoje raziskovalno delo, je pot od eksperimenta do tiste skupne točke z uporabnostjo, kjer bi se srečala mladi, estetsko izpiljeni oblikovalec in bodoči uporabnik njegovega izdelka, ki bi ga znal sprejeti kot svojevrstno in posebno delo, namenjeno spoznavanju lastnih potreb ter izražanju osebnosti in kulture, v kateri nastopa.

KLJUČNE BESEDE

Kultura oblačenja, psihologija oblačenja, osebnost, individualnost, pripadnost, izražanje, stil oblačenja, sporočilnost oblačenja, moda, oblikovanje oblačil, razvoj slovenskega modnega oblikovanja, slovenski modni oblikovalci, mladi modni oblikovalci, moda v medijih. december ’96

KULTURA OBLAČENJA V SLOVENSKEM PROSTORU

Magistrsko delo

Magistrsko diplomsko delo je nastalo iz težnje po strokovnem pisanju in (kritičnem) vrednotenju modnega oblikovanja. Le-to je v slovenskem prostoru redko, v glavnem pa naravnano v prid aktualnosti medijev samih.

Prvi del magistrske naloge obravnava kulturo oblačenja s psihološkega in sociološkega vidika. Raziskuje človekovo osebnost in kulturo ter pojme, kot so individualnost, pripadnost, sporočilnost, izražanje in originalnost v oblačenju. Podaja teorijo oblikovanja oblačil.

Osrednji del naloge se nanaša na razvoj mode v Sloveniji v zadnjih desetletjih. Združuje informacije o razvoju slovenske tekstilne industrije in oblikovanja. Omogoča jasnejši vpogled v pretekle načine organiziranja in delovanja množične tekstilne industrije v Sloveniji ter primerjavo z današnjo situacijo, ko se panoga nahaja v krizni situaciji brez razvitega modnega sistema. Naloga obravnava tako industrijske modne oblikovalce, ki delajo za tekstilno industrijo in strogo znotraj nje, pod njenim imenom, kot tudi samostojne in svobodne ustvarjalce.

V sklepnem delu naloge se ukvarjam z lastno problematiko oblikovanja oblačil; od eksperimentalnih kreacij, prek raziskovanja človekove osebnosti, individualnosti in pojma originalnosti, pa do oblikovanja uporabnih oblačil.

Tisto, čemur posvečam svoje raziskovalno delo, je pot od eksperimenta do tiste skupne točke z uporabnostjo, kjer bi se srečala mladi, estetsko izpiljeni oblikovalec in bodoči uporabnik njegovega izdelka, ki bi ga znal sprejeti kot svojevrstno in posebno delo, namenjeno spoznavanju lastnih potreb ter izražanju osebnosti in kulture, v kateri nastopa.